Naravne in kulturne znamenitosti

Bevkova domačija

Cerkljanski laufarji

Mrtvaški ples Sv. Jošt

Marijina cerkev Police

Sv. Ivan in Divje babe

Domačija Kamlonarše

NAMIGI ZA ENODNEVNI IZLET

Idrijsko-Cerkljansko regijo Vam bomo na enodnevnem izletu komajda uspeli predstaviti, saj nekajurni postanek na tako razgibanem in kulturno bogatem območju, ne predstavlja veliko.

Naj vam podamo le nekaj razlogov, zakaj nas obiskati:

*PARTIZANSKA BOLNICA FRANJA

V bližini Cerkna stoji poseben spomenik, ki ga danes obišče na tisoče obiskovalcev - legendarna Partizanska bolnica Franja. Skrita je v slikovito sotesko Pasice in je ena redkih še ohranjenih bolnic, ki so med drugo svetovno vojno delovale v Sloveniji. Predstavlja simbol slovenskega partizanskega zdravstva. Bila je med najbolje opremljenimi skrivnimi bolnicami z operacijsko sobo, prvim rentgenom, invalidskim domom in celo lastno električno centralo. V njej se je zdravilo preko 500 hudo ranjenih partizanov.

* Silovito deževje in narasle vode na Cerkljanskem so v torek, 18. septembra 2007, močno poškodovale Partizansko bolnico Franja v Dolenjih Novakih pri Cerknem. Dostop v sotesko Pasice ni mogoč in vsi ogledi so odpovedani do leta 2010.

CERKLJANSKI MUZEJ

Čeprav je Cerkljanska odmaknjena od velikih središč in dogodkov, beleži večtisočletno zgodovino. Cerkljanski muzej je edini, ki se celovito ukvarja s proučevanjem njene bogate dediščine. S svojimi zbirkami, razstavami in drugimi dejavnostmi omogoča obiskovalcem prepoznavanje njene kulturne identitete.

S stalnim razvijanjem in širjenjem svojih aktivnosti pomembno sooblikuje kulturno dogajanje v tem prostoru.

Na ogled sta trenutno dve stalni razstavi:

Stalna razstava Cerkljanska skozi stoletja, kjer je celovito predstavljen zgodovinski razvoj Cerkljanske.

Ob petdesetletnici obnovitve cerkljanske laufarije so leta 2006 v Cerkljanskem muzeju pripravili novo stalno razstavo PUST JE KRIV! Pripoved o cerkljanskih laufarjih. Cerkljanski laufarji sodijo med bolj znane pustne šemske like na Slovenskem.

ARHEOLOŠKI PARK »DIVJE BABE«

Arheološki park Divje babe, urejen leta 2005, leži ob turistični poti, imenovani Smaragdna pot, v razgibani pokrajini sredi Idrijsko - Cerkljanskega hribovja. Divje babe so eno najpomembnejših najdišč stare kamene dobe na svetu. V strmem, skalnatem pobočju, ki se od Šebreljske planote spušča v dolino reke Idrijce, je skrita kraška jama, v kateri so bile najdene kosti 58-ih različnih živalskih vrst (med katerimi prevladuje jamski medved), kamnita in koščena orodja ter ostanki kurišč ledeno-dobnega človeka.
V ostankih okoli 45.000 let starega neandertalčevega ognjišča se je razkrila koščena piščal, izdelana iz stegnenice mladega jamskega medveda, v katero so izvrtane luknjice, ki ustrezajo razmiku prstov na roki.

DOMAČIJA KAMLONARŠE

V bližini Partizanske bolnice Franje stoji domačija Kamlonarše. Domačija je šolski primer arhitekturno zanimive stavbne dediščine - podeželjska, kmečka, cerkljanska hiša  stara 150 do 200 let. Tip domačije je stegnjena hiša s hlevom, svinjak, kozolec s okroglimi kamnitimi stebri, kovačija ter čebelnjak. Hiša je krita s slamnato streho in grajena iz naravnih ter avtohtonih materialov. V pritličju je veža, črna kuhinja, kamra za gospodarja in izba, ki je glavni prostor hiše, s krušno pečjo. Iz veže se pride tudi v zgornjo kamro ali na skedenj. Gre za starinsko stavbarstvo, ki se spoji s kamnitim in strmim okoljem. Več si preberite na tej povezavi

VOJNI MUZEJ TREBENČE

V Vojnem muzeju v Trebenčah je na ogled več kot 1000 eksponatov, večinoma iz 1. in 2. svetovne vojne. V glavnem zbirka zajema osebno oborožitev, opremo in osebne predmete takratnih vojakov, zbirka topovskih granat različnih kalibrov, posamezni deli artilerijskih orodij, protipehotnih min, preprek...  Več si preberite na tej povezavi

BEVKOVA DOMAČIJA

V Zakojci ste vabljeni na ogled domačije pisatelja Franceta Bevka (publicist in politik).

V muzej prenovljena hiša, nas popelje v čas pisateljevega otroštva, ob koncu 19. stoletja. Literarno-zgodovinska razstava pa spregovori o njegovem delu. V svojih povestih in romanih je bil pogosto veren kronist življenja tukajšnjih ljudi.

IDRIJA

Popeljemo vas na ogled najstarejšega slovenskega rudarskega mesta, da spoznate njegovo zgodovino, njegov razvoj in razcvet ter sedanji življenjski utrip.

Z lokalnim vodnikom si boste ogledali glavne posebnosti in znamenitosti Idrije.

GRAD GEWERKENEGG

Mestni muzej Idrija, s sedežem na gradu Gewerkenegg v Idriji, je bil razglašen za najboljši evropski muzej tehniške in industrijske dediščine leta 1997. Na ogled je stalna razstava o petstoletni zgodovini rudnika živega srebra in mesta Idrije, ki vključuje tudi bogato geološko zbirko ter zbirko klekljanih idrijskih čipk. Muzej skrbi še za številne spomenike kulturne in tehniške dediščine na Idrijskem in Cerkljanskem.

KAMŠT

Črpanje jamske vode zavzema v rudarstvu in tehniki nasploh nadvse pomembno mesto. Ker je rudnik stalno sledil vrhunskim dosežkom tehnike, so v okviru velikopotezne modernizacije rudnika po podržavljenju konec 16. stoletja zajezili reko Idrijco nad Divjim jezerom in izdelali 3,5 km dolg kanal, imenovan Rake za pogon kamšti v centru Idrije. V zidani stavbi je nameščeno pogonsko vodno kolo na zgornjo vodo in na korce s premerom 13,6 m, ki slovi kot največje ohranjeno tovrstno leseno vodno kolo v Evropi.

ANTONIJEV ROV

Eden največjih rudnikov živega srebra na svetu je zaradi svoje izjemnosti že v času delovanja privabljal raziskovalce in popotnike iz vse Evrope. Dandanes, ko se rudnik postopoma zapira, je iz dneva v dan več tistih, ki bi si želeli ogledati podzemni svet idrijskega rudnika-ANTONIJEV ROV.

RUDARSKA HIŠA

Tik nad jaškom Frančiške stoji dominantna »rudarska hiša«, obnovljena značilna nekdanja idrijska stanovanjska hiša iz konca 18. stoletja, ki zgovorno razkriva bivalno kulturo rudarskih družin. Stavba je po tradiciji prislonjena v breg, od koder se z visokim pročeljem, belimi stenami in majhnimi okenci vizualno poudarjeno dviga in razgleduje po okolici.

KLAVŽE

Klavže so rečne pregrade, za katerimi se akumulira velika količina vode. Te tehnične naprave, s pomočjo katerih so od 17. do 20. stoletja po vodah v okolici Idrije plavili les za potrebe idrijskega rudnika živega srebra, so bile sprva izdelane iz lesa in kamenja, kasneje (po letu 1770) pa so jih nadomestile zidane.

Klavže so stale na reki Idrijci in njenih pritokih Belca, Zala in Klavžarica. Več, bolje ali slabše ohranjenih klavž je skritih v zaledju za Divjim jezerom, v dolini Zgornje Idrijce.

JAŠEK FRANČIŠKE

V obdobju do konca 50. let prejšnjega stoletja je rudnik iz obratovanja izločil številne stroje in naprave. To so tri centrifugalne črpalke, dieselski motor, dva vitla, dva parna batna stroja s konca 19. stoletja, tri napajalne črpalke za parne kotle...